Turčija

Geografija

Republika Turčija predstavlja vrata med Evropo in Bližnjim Vzhodom. Trije odstotki te dežele ležijo na evropskem delu, njen večji del pokriva polotok Malo Azijo. Na severu meji na črno morje, na severovzhodu na Georgijo in Armenijo, vzhodni sosed je Iran, v južnem delu pa meji na Irak in Sirijo. V večjem delu jo obkroža sredozemska obala vključno z Egejskim morjem, na balkanskem polotoku pa ima skupno mejo z Grčijo in Bolgarijo.
Ob obali raste tipična sredozemska vegetacija, ki se proti notranjosti države spremeni v borov in hrastov gozd. Anatolija je prej skromno stepsko področje, ki pa v višjih legah prehaja v cedrov, bukov in hrastov gozd. Med divjimi živalmi prevladujejo volkovi, lisice, divje mačke, hijene, šakali, medvedi, številne ptice roparice in gorske koze.

Podnebje

Obalna področja uživajo milejšo klimo z blažjimi spremembami temperature tekom leta, medtem ko osrednji del izkuša zelo vroča poletja in izredno mrzle zime z omejenimi padavinami. Najprijetnejša klima vse leto je ob Sredozemskem in Egejskem morju, čeprav je tam zelo vroče. Nekoliko hladneje in tudi deževneje je na črnomorski obali. Temperature v Istanbulu so vse leto za kakih 5 stopinj nižje kot na obali, pa tudi deževno obdobje je na stičišču kontinentov nekoliko daljše. Pozimi v Antalyji v povprečju izmerijo okoli 15°C, poleti pa temperature narastejo kar na 35 stopinj ali več.
Antalya, turška riviera, je že od nekdaj izraz za prijetne kopalne užitke na vzhodnem delu Sredozemskega morja. Počitniški kraji Side, Belek in Alanya se svojimi neskončno dolgimi plažami in z bogato zgodovino nahajajo vzhodno od regijskega glavnega mesta Antalya, na zahodu pri Kemerju se ob morju razprostira gorovje Taurus. Številni, moderni klubi, hoteli z visokim standardom in manjši družinski penzioni nudijo za vsak okus, za vsako družino in tudi za vsak žep kaj primernega.

TURČIJA - Antalija	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
Najvišje dnevne temp.	15	15	18	21	25	30	34	34	31	26	21	17
Najnižje dnevne temp.	6	6	8	11	15	19	22	22	19	15	11	8
Sončni dnevi ur/dan	5	6	7	8	10	12	12	12	10	8	7	5
Tepmeratura morja	18	16	16	17	21	22	26	28	27	24	21	18
Padavine mm/mesec	238	191	102	48	28	9	5	2	13	70	150	223
Deževni dnevi	10	10	7	5	3	1	1	0	1	4	6	10

Dalaman je poosebljena narava, obdana z visokim gorovjem Taurus, ki se z vznožjem dotika globoke modrine morja. Majhni zalivi in fjordom podobne doline očarajo vsakega obiskovalca in že v antiki so ljudje cenili lepoto obale in očarljivo pokrajino: tukaj se še vedno najdejo nekatera mesta iz tega časa. Zaščitena naravna pokrajina v Sarigermu ponuja čudovite peščene plaže, Fethiye omogoča dopustniške dneve polne miru in sprostitve, prav tako nekdanje ribiško mestece Marmaris, kjer se ponujajo številne nakupovalne možnosti.

TURčIJA - Bodrum, Dalaman	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
Najvišje dnevne temp.	12	13	16	21	26	31	33	32	29	24	18	14
Najnižje dnevne temp.	6	6	8	11	15	20	22	22	19	14	11	8
Sončni dnevi ur/dan	4	5	6	8	10	12	12	12	10	8	5	4
Tepmeratura morja	15	13	14	15	18	21	23	23	22	20	17	16
Padavine mm/mesec	132	99	76	45	24	10	8	4	15	40	87	153
Deževni dnevi	9	8	7	6	3	1	1	1	2	4	7	11

Prelepi zalivi, obdani z majhnimi vzpetinami. Neskončno svetlikanje modrega morja, manjši in večji otoki v dosegu roke ali izginjajoči za obzorjem. Kristalno čista voda obdaja prodnate plaže in prenaša lesene čolne ribičev, bela jadra se svetijo v sončni svetlobi. Bodrum ponuja manjše in večje hotele, vrsto klubov, številne možnosti zabave kot so jazz bari ali eno najlepših diskotek na prostem v Sredozemlju, pa tudi vodne športe in vrsto zanimivih izletov. Podnevi sonce in mir, ponoči vroči ritmi, kar je danes "mega-in". Kdor pa išče mir in sprostitev, in se želi naužiti narave, ima v bližini dovolj zalivčkov in prelepih plaž, da preživi tukaj nepozaben dopust.

Rastje in živalstvo

Turčija je kljub mnogim civilizacijam na tem ozemlju ostala sorazmerno divja in nedotaknjena. Najdemo lahko skoraj vse vrste ptic, sesalcev in rastlin, ki uspevajo v evropskih deželah. Ker je Turčija geografsko zelo razgibana, ima seveda tudi raznoliko rastje in živalstvo.
Na obalnem predelu so hribovita področja poraščena z gozdovi. Na višje ležečih področjih najdemo borovce in smreke, nižje pa hrast, kostanje, platane in bukve. Na nekaterih višjih hribih se skrivajo ptice roparice in redki sesalci, na primer šakali, progaste hijene, divje svinje in ježevci, če imate srečo pa lahko opazite tudi leoparde. Ob obalah je seveda tudi veliko galebov, močvirnikov,… V močvirjih na obalnem predelu prebivajo na primer čaplje, pisane žabe, štorklje in zelo veliko ptic. Zelo značilna žival za Turčijo pa so seveda želve. Velik problem teh želv pa je, da valijo na obalah, ki so najbolj privlačne za turiste in jim zato grozi izumrtje. Zelo ogrožena pa je še ena vrsta, to so ptice ibisi.
Do Carigrada se povzpnejo gorske ptice in palmski golobi, sicer zelo razširjeni v Afriki, Carigrad pa je njihovo najsevernejše domovanje. To mesto preleti tudi mnogo ptic selivk na poti iz Afrike v severno Evropo in Azijo. V okolici mesta najdete tudi divje koze, sokole, postovke in srakoperje. V bližini je tudi veliko območje hrastovega in jesenovega gozda Beograd, na čigar jasah je opaziti metulje Kleopatra in madžarske jadralce, z dreves pa se oglašajo slavci, velike sinice in zlati kobilarji, pa tudi sršenarji. Več predelov v Turčiji je označenih kot narodni park. V centralni Anatoliji hrast in kalabrijske pinije naredijo senco jelenom, srnjadi, divjim svinjam in volkovom, najdemo pa tudi rjave medvede. Na golih pobočjih se nahajajo orli, v bolj divjih pokrajinah pa najdemo jastrebe.

Politična ureditev

Razvito je kmetijstvo in pa tekstilna, živilska, kovinska predelovalna industrija ter črna metalurgija. Turčija igra pomembno vlogo na področju rudarstva tudi v svetovnem merilu. Je vodilna država v pridelavi kroma, poleg tega pa imajo tudi precej goriv.
Turki so ponosni predvsem na svoje preproge, ki jih izvažajo, denarno pa izdelavo preprog podpira tudi država.

Zgodovina

Najdbe prvih visokih kultur Anatolije izhajajo iz časa pribl. 1900 do 1200 pr. n. št. Kraljestvo frigijcev je v 9. in 8. stol. pr. n. št. prevladalo nad Malo Azijo, katero je prevzelo v 6. stol. perzijska vladavina, od l. 333 pr. n. št. pa je postala del helenističnega kraljestva Aleksandra Velikega.
Ravno zaradi prehodne lege je bila Turčija prostor nastajanja velikih civilizacij. Sledi prvih civilizacij segajo v 6. tisočletje pred našim štetjem, ko so tu nastala prva mesta na Zemlji. Z ozemlja današnje Rusije so se namreč tu naselili Hititi. Ko je cesarstvo propadlo, se je tu nahajalo ogromno državic in plemen: Frigijci, Skiti, Lidijci, Asirci, Perzijci in Grki. Za prevlado so se borili Grki in Perzijci, kasneje so Malo Azijo (tedanje ime za Turčijo) priključili rimskemu Bluemosque imperiju.
Leta 330 je cesar Konstantin preselil svoj prestol v Bizanc, ki ga je preimenoval v Konstantinopolis, in Bizantinsko cesarstvo je cvetelo do 6. stoletja, ko je doseglo vrhunec. Okoli leta 800 pa so iz Mongolije, Afganistana in Turkestana pričela razna plemena osvajati to ozemlje, predvsem Sedžuki, predniki današnjih Turkov, leta 1071 so se znašli pred obzidjem Konstantinopolisa, a preden so ga uspeli osvojiti, so jih napadli Mongoli, predvsem prebivalci otomanske dinastije, ki se je na začetku 14. stoletja zelo razširila in postala vodilna sila v Mali Aziji. S padcem Konstantinopolisa se je zrušilo tudi Bizantinsko cesarstvo, ki je pod imenom Carigrad postala prestolnica otomanskega cesarstva. Imperij je postal pomembna evropska sila, ki pa je prihajala v nasprotja z mnogimi evropskimi državami ravno zaradi velikih osvajalskih ambicij. Leta 1923 je nadzor nad deželo prevzel Mustafa Kemal ali Ataturk (oče Turkov), ki je sedaj nekakšen narodni heroj vseh Turkov. Leta 1952 so se priključili zvezi NATO, tedaj pa se je začela tudi politična nestabilnost, ki traja pravzaprav še danes.
V preteklosti je povzročalo turški vladi nemalo težav znotraj in zunaj politične ureditve vprašanje glede kurdske manjšine na vzhodnem delu notranjosti dežele. Kurdi, ki so naseljeni skoraj po vsej Turčiji in tudi v Iraku, se že nekaj let borijo, da jih tudi uradno priznajo. Privržence kurdov in PKK smatrajo kot sovražnike države in jih skušajo zatirati z vojaškimi sredstvi, kar dokazuje tudi smrtna obsodba kurdskega voditelja Öcalana.

Ljudje

Turki so zelo prijazni in ustrežljivi ljudje. Gostoljubnost jim veliko pomeni, zato ne smete odkloniti njihovih povabil na kavo ali čaj. Populacija je razmeroma mlada, starejše ljudi imajo zelo kmalu za neučinkovite delavce in jim skoraj ne pustijo delati. V turističnih krajih so prebivalci precej zahodno orientirani, znajo tudi več jezikov (bolj ali manj). V notranjosti lahko naletite na družine, ki vas bodo gostile več dni skupaj, ne da bi pri tem zahtevali od vas kakršnokoli plačilo.
V Turčiji lahko opazite tudi, da fraza Kaditi kot Turek drži, saj je kajenje zelo razširjeno. Pomembno pa je, da se turisti držijo muslimanskih pravil, predvsem pa, da se primerno obnašajo ob vstopu v mošejo. Turki vas bodo vzeli za svojega, če boste z njimi uspešno barantali. Ob barantanju nihče ni užaljen, če na koncu ničesar ne kupite, razen če postavite neko ceno in potem ne kupite izdelka po tej ceni.

Jezik

Turški, v turističnih krajih deloma govorijo tudi druge jezike, katere, pa je odvisno od lokacije oziroma od tega, kateri turisti tam prevladujejo. Večinoma govorijo angleško in nemško, ljudje iz manj turističnih krajev pa pogosto ne znajo nobenega tujega jezika.

Kulinarika

Turška kuhinja ponuja veliko izbiro juh, predjedi, zelenjave in mesnih jedi, nenazadnje tudi sladic in solat. Večina restavracij je odprtih non stop. Ob uživanju predjedi (mezeler ) nikomur ne more biti dolgčas. Tukaj je vse, kar ponuja narodna kuhinja: pečena zelenjava kot so artičoke, olive in humos, ovčji sir in taramasalata (vrsta ribjega Spices

namaza) k belemu kruhu. Kot mesne jedi se servirajo seveda samo perutnina, ovčetina kot enolončnice, mleto meso ali meso na žaru. če je izbira težka, lahko preidete iz predjedi kar na poobedek (tathlar). Kot aperitiv ali prebavno žganje se servira raki, janeževo žganje, ki se pije razredčeno z ledeno mrzlo vodo. Tipična turška kava (nikar ne naročite grške), ki se servira z vodo v bakreni posodici, je idealen zaključek bogatega obeda. Kdor še ima kaj prostora, se lahko posladka s sladicami, kot je npr. majhen zdrobov kolač (shekerpare), fini z lešniki in pistacijami polnjeni keksi, pudingi, sutlag, to je hladen rižev narastek ali baklavo. Od mesa se največ uporablja jagnjetina in sicer v obliki mesnih kroglic (küfte), sis kebaba, to je nekakšen ražnjič ali doner kebab, ki ga dobimo v lepinji. Najboljše ribe so barbon, mečarica, sardela, kambela in brancin. Med predjedi spadajo dolme, to so paprike, polnjene z rižem, pinjolami in rozinami, polnijo pa tudi jajčevce ter trtne ali zeljne liste. Ponudijo tudi hladno zelenjavo v olivnem olju, kamor spada tudi imanovo veselje, to so jajčevci, polnjeni z ocvrtimi paradižniki, čebulo in česnom. Büreks so pite iz listnatega testa, polnjene z mesom ali sirom.
Med pijačami so zelo dobra bela in rdeča vina, pivo in seveda raki, ki ga včasih zmešajo z mrzlo vodo. Proti dehidraciji menda pomaga ayran, to je jogurt, razredčen z vodo in zelo soljen. Seveda pa vas Turki ne bodo pustili brez svojih čajev in kave.

Atrakcije in naravne znamenitosti

Najznamenitejše mesto Turčije je Istanbul, ki je bil prestolnica Rimskega, Bizantinskega in Otomanskega imperija. Najpomembnejši zgodovinski ostanek iz časa Bizantincev je prav gotovo Hagia Sophia, ki je Cappadocia fairy chimneys

danes uporabljana kot muzej. V času Otomanskega imperija pa je nastalo veliko mošej, večinoma so bile delo Sinana. To so na primer mošeja Sehzade, Mihriman, Süleymaniye in Rüstem Pasa mošeja. Mošeja, ki je najbolj vredna ogleda, pa je najverjetneje Sultan Ahmetova.
V Ankari, današnji prestolnici, pa najdete Muzej Anatolijske civilizacije, tempelj Avustusa, rimska kopel, mavzolej Atatürka, muzej z njegovimi stvarmi in precej mošej, najpomembnejša med njimi je Haci Bayram Veli.
Pergamon odkriva mnoge lepote iz preteklosti, tam najdemo ostanke Traianovega templja, teater, Zeusov oltar, akropolo in druge ostanke. Tudi v Sardisu najdemo ostanke templjev, akropolo in pa telovadnico. Zelo obiskan zgodovinski kraj pa je Efes, čigar ostanki naj bi segali 4.000 let nazaj. Tam si lahko ogledate lepote, kot je Hadrianov tempelj, ostanke veličastne knjižnice, enega najbolj ohranjenih teatrov in druge spomenike preteklim civilizacijam. Tu je še ogromno krajev, kjer si lahko ogledate ostanke preteklosti, na primer Priene, Miletos, Didyma (tu se nahaja Apolonov tempelj), Aphrodisias, Hierapolis, Xantos, Letoon, Patara, Aspendos, Side in drugi. v kraju Caunos najdete prav tako teater in pa veličastne grobnice, vklesane v samo skalo. Takšne najdete tudi v Myri, blizu Myre pa se nahaja cerkev svetega Nikolasa.
Turki radi turiste popeljejo tudi na ogled potopljenega mesta Kekova. To mesto je bilo nekoč povezano s Simeno, vendar naj bi potres povzročil potop povezave med njima. Potopljeno mesto Kekova si turisti lahko ogledajo z ladjami, ki imajo spodaj steklo, da vidijo tudi mesto pod seboj. V vasici Simena si lahko ogledate tudi gradič.
Zelo privlačna je Kapadokija, torej Mesečeva pokrajina, ustvarjena z vulkanskim delovanjem. Kapadokija je nastala v časih, ko so se morali kristjani skrivati pred Arabci. V zaščito so pod zemljo zgradili svoja mesta s cerkvami. Že sam izgled Kapadokije pa je veličasten, po vsej pokrajini najdete kamnite dimnike. V kraju Göreme si lahko na prostem ogledate mnoge cerkve iz tega časa, v njih pa se skrivajo čudovite freske. Najbolj znano mesto centralne Turčije pa je Konya, kjer najdemo Mevlanovo grobnico in veliko muzejev. Zelo znani so plesalci iz tega mesta.
Nenavadne vklesanine v kamenje najdemo v Alacahöyüku. Eno največjih znamenitosti Turčije pa predstavlja gora Nemrut, kjer se nahajajo ogromni kipi. Glave teh kipov so se odvalile nekaj metrov nižje. Ti gromozanski kipi predstavljajo Apollona, Tyche, Zeusa in Heraklesa.
Veliko turistov privabljajo tudi razna zdravilišča, med katerimi je najbolj znano Pamukkale ali Bombažni gradič po slovensko. Gre za kalcijeve bazenčke polnjene s termalno vodo, tam pa se nahaja tudi Kleopatrin bazen s termalno vodo, ki naj bi bila zelo zdravilna. Ta bazen je eden izmed ostankov mesta Hierapolis, ki je bil grajen od bombažnem gradiču.
V Turčiji je tudi ogromno ostankov prejšnjih civilizacij, ki se jih vsakemu turistu splača ogledati, zato je najbolje, da se o tem pozanima tudi pri lokalnih agencijah v vsakem posameznem kraju.
Pamukkale

V okolici Antalye si lahko ogledate tudi ogromno slapov, ki vam jih tamkajšnji domačini radi priporočajo za izlet. Lepe slapove lahko vidite v kraju Perge. Zanimiv je tudi ogled Olymposa, ki je sicer zgodovinsko mesto, v zvezi z njim pa obstaja tudi legenda o premaganem zmaju. Na vrhu Olymposa namreč iz zemlje bruha ogenj, zato so Turki prepričani, da olimpijski ogenj in olimpijske igre izvirajo odtod. Na Olymposu najdemo tudi tempelj, baziliko, teater in druge izkopanine.
V vzhodni Turčiji obiskovalce spet preseneti raznolikost pokrajine, saj tam najdemo okrasto rdečo planoto Erzurum, gozdove, slapove in zelene pašnike, večni sneg, velikansko jezero, presušene doline,… Najdemo tudi ogromno bizantinskih samostanov in cerkev, mavzolejev in karserajev,… Najvišja gora Turčije je Ararat in po legendi naj bi ravno na tej gori počival Noe s svojo barko. Zanimivo je jezero Van, največje jezero v Turčiji, ki je zelo slano zaradi žveplenih vrelcev.

Prireditve in prazniki

Januarja v Selcuku najdemo festival kameljih borb, aprila in maja poteka v Ankari mednarodni festival umetnosti, v Efesu pa mednarodni festival kulture in turizma. Za navdušence glasbe, je v maju pravi kraj Silifke, saj tam poteka mednarodni glasbeni in folklorni festival.
Junija poteka več festivalov: v Marmarisu in Bergami, Ataturkov kulturni festival v Aksarayu, v Cesme najdemo vodni in glasbeni festival, v Amaysaji pa teden turizma in umetnosti. Na prehodu v mesec julij pa v Carigradu lahko obiščemo festival umetnosti in kulture, v Edirneju pa festival naoljenih bikoborcev. Julija potekata dva mednarodna festivala, prvi v Bursi in sicer festival kulture in umetnosti, drugi pa je festival narodnih plesov v Samsunu.
Avgusta lahko v Canakkale obiščete Troja festival, septembra pa mednarodni sejem v Smirni in Mersinski festival umetnosti in kultur. Oktobra v Antalyji poteka mednarodno pevsko tekmovanje, decembra pa je v Demre Mednarodni simpozij svetega Miklavža, v Konyi pa komemorativna ceremonija v spomin Mevlane.

Prazniki: 1.januar, 23. april, 19. maj, 30. avgust, 29. oktober. Verski prazniki po islamskem luninem koledarju so vsako leto ob drugih datumih: Seker Bayram; Kurban Bayram. Nedelja je dan počitka.

Odpiralni časi:
banke: ponedeljek - petek od 8.30-12. ure in od 13.30-17. ure
uradi: ponedeljek - petek od 9.-12. ure in od 13-17.30. ure
lokali: ponedeljek - sobota od 9.-19. ure (četrtek do 22. ure)
trgovine z živili: pogosto do 21. ure, ponekod v centrih odprto tudi ob nedeljah.

Osnovne besede

Merhaba = zdravo
Günaydin = dobro jutro
Iyi aksamlar = dober večer
Iyi geceler = lahko noč
Lüften = prosim
Tesekkür ederim ali mersi = hvala
Evet = da
Hayir = ne
Ekmek = kruh

Su = voda
Bira = pivo
Sarap = vino
Maden suyu = mineralna voda
Meyva suyu = sadni sok
Et = meso
Caj = čaj
Kahve = kava
Seker = sladkor

Telefoniranje

če kličete v Slovenijo, morate zavrteti 00 386, območno kodo in nato klicano številko.
Nujne telefonske številke so: Policija 055, Gasilci 000, Rešilci 077
Vstopna koda za Turčijo je 90, območne kode pa so naslednje:Antalya 242, Ankara 312, Dalaman 252, Istanbul v Evropi 212, Istanbul v Aziji 216, Izmir 232
Z 115 dobite mednarodnega operaterja.

Denar

V Turčiji plačujemo s turškimi lirami. Kovanci so po 50, 100, 500, 1.000 in 2.500 lir, bankovci pa po 1.000, 5.000, 10.000, 20.000, 50.000, 100.000, 250.000 in 500.000 lir. (1EUR = ca. 1.7mio TLR)
Barantanje je v Turčiji obvezno, vendar ko enkrat ponudite neko ceno in jo trgovec sprejme, morate izdelek kupiti po tej ceni. Preden vzamete kakršenkoli predmet, se morate dogovoriti za ceno. V restavracijah namreč poleg rib nimajo cene in če se ne dogovorite za ceno, vam lahko gostinci sami zaračunajo kolikor želijo. Zato je dobro vnaprej povprašati, koliko stanejo določeni proizvodi, seveda pa lahko barantate skoraj povsod.
Za vnos denarja v državo ni nobenih omejitev pri izstopu pa imate s seboj lahko tuje valute v vrednosti 5.000 USD. V večjih mestih in turističnih krajih sprejemajo tudi večino mednarodnih kreditnih kartic, vendar si z njimi v manjših trgovinah ne morete pomagati, zato so priporočljivi tudi kaki potovalni čeki, ki jih lahko zamenjate v vsaki banki. Zaradi visoke inflacije je turške lire nesmiselno kupovati tu in jih uvažati, bolje je, če s seboj vzamete kakšno trdno valuto, najbolje ameriške dolarje ali nemške marke. Ker vrednost teh valut raste dobesedno iz dneva v dan, je bolje, da menjate valute sproti, saj boste od 100 dolarjev pojutrišnjem dobili več kot danes.
V restavracijah postrežbo večinoma pripišejo k računu, a je običajno, da pustimo majhno napitnino. Kjer napitnina ni vključena v račun je priporočljivo dodati 10% vrednosti računa.

Kaj kupiti?

V Turčiji so oblačila, posebej kavbojke, majice in usnjena oblačila neverjetno poceni. Kdor še ima dovolj prostora v svojem kovčku, se lahko poda na nakupovalni izlet v bazar, kjer se zraven orientalskih živil in začimb najdejo tudi uporabni predmeti. Ob keramiki se prodaja tudi srebrnina in nakit, ki se obračunavajo po trenutni ceni zlata in srebra. Prelepe preproge, ki v turških hišah predstavljajo center vsakega dnevnega prostora, so zelo priljubljene, vendar je ob nakupu potreben strokovni nasvet. Ob nakupu preproge v bazarju je zbijanje cene obvezno, nihče ne kupuje po prvi ceni, ampak si vzame čas, spije ponujeni čaj in zbija ceno, kolikor se le da. Tudi prelepi ročni izdelki iz lesa ali bakrene posode, posoda za turško kavo in tudi tavla (igra Backgammon), so simpatična darila za domače. Steklenice raki, janeževega žganja, ki se pije razredčeno z mrzlo vodo, pa se razveseli (skoraj) vsak.

Kdaj na pot?

Turčijo lahko obiščete skozi vse leto, predvsem obalno področje je zaradi blage klime privlačno tudi pozimi. Zaradi hude zime v notranjosti pa tedaj ne priporočamo obiskov Centralne Anatolije. Drugače pa je čas obiska pogojen seveda z namenom, s katerim greste tja. če želite uživati na soncu, je najprimernejše seveda poletje, če pa bi radi odšli na čimveč izletov in pri tem ne marate vročine, greste lahko na pot pozno spomladi ali zgodaj jeseni, ko še ni deževne dobe.

Varnost

V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem o nevarnosti te dežele lahko rečemo, da je ta dežela precej varna. Paziti se morate predvsem težav z želodcem zaradi hrane in vode, ki je morda niste vajeni. Nevarne so lahko tudi kače. Ljudje pa niso agresivni, prav tako ne ugrabijo vsakega modrookega plavolasega dekleta. Seveda pa so nevarnosti večje v notranjosti dežele. V turističnih predelih so namreč ljudje precej zahodno usmerjeni in radi pomagajo turistom, medtem ko drugod lahko naletite tudi na neprijazne in agresivne ljudi (kar se vam lahko zgodi seveda prav v vsaki državi).
Fotografiranje v neposredni bližini vojaških kompleksov ni dovoljeno. če želite slikati domačine, je osnova vljudnosti, da jih najprej vprašate za dovoljenje. V muzejih je snemanje in fotografiranje načeloma dovoljeno proti doplačilu. Za profesionalne fotografe je v mošejah potrebno dovoljenje Vakifar Genel Müdürlügü, v posebnih primerih se lahko povežete z pristojnim Imamom. V primeru najdbe oz. trgovanja z mamili ali narkotiki sledijo dolgoletne zaporne kazni, zapori v tej deželi pa nikakor niso podobni zahodnoevropskim zaporom.

Zakaj potovati prav sem?

Turčija je za Slovence zanimiva predvsem zaradi raznolikosti pokrajine in zaradi ljudi, ki so precej bolj odprti kot v Sloveniji. Ta dežela ponuja mnoge možnosti razvedrila – lahko se ukvarjate z mnogimi vodnimi športi, se spuščate z raftom po brzicah, drvite z jeepi po zanimivi deželici, obiskujete zgodovinska mesta, raziskujete izkopanine, spoznavate nove verske običaje, se učite muslimanskih molitev, ki vsak dan odmevajo iz vseh mošej, lahko se namakate v termalnih vodah, preizkusite čudovito turško kopel,… Možnosti je ogromno, predvsem pa je Turčija zanimiva zaradi svoje drugačnosti in pa topline in prijaznosti vseh tamkajšnjih prebivalcev. Zelo pomembno pa je tudi, da je Turčija zelo poceni. Že počitnikovanje je cenejše kot v veliki večini držav, čeprav vam lahko ta dežela pokaže ogromno. Tudi vsi izdelki in usluge, ki jih uporabljate tam, so veliko cenejši kot marsikje drugje.
Zanimivo je tudi, da ima vsako turistično mestece v Turčiji tudi nekaj lokalnih turističnih agencij, ki vas za smešno nizke cene odpeljejo na eno, dva ali večdnevne izlete po bližnji ali daljni okolici. Zato se vam za izlete ni potrebno odločati že pred odhodom na dopust, temveč lahko tam izbirate med lokalnimi izleti po mili volji.

Zdravje in preventiva

Največja nevarnost je to, da Slovenci nismo navajeni tamkajšnje hrane in vode, zato je priporočljivo, da pijete ustekleničeno vodo in da pazite na to, da sadje in zelenjavo vedno umijete. Za tiste z občutljivimi želodci pa je priporočljivo tudi, da s seboj vzamejo kakšna zdravila proti prebavnim težavam. Veliko je komarjev, zato je dobro vzeti s seboj zaščitna sredstva pred njimi. Poleti je v Turčiji zelo vroče sonce, zato ne pozabite na pokrivala in sončne kreme.
Hujše bolezni v Turčiji ne razsajajo, obstaja edino že omenjena nevarnost malarije na nekaterih področjih, a ne vse leto.

Vizumi

Viza je potrebna razen za bivanje v Turčiji do 90 dni za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov. Potni list mora biti ob izstopu veljaven še najmanj 6 mesecev.
Veleposlaništvo Republike Turčije
Livarska 4 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: 01/436-52-40
Uradne ure: ob delavnikih med 9.00 in 12.00 uro.
čas izdelave: 1 dan (prevzem med 16. in 17. uro).
Zahtevana dokumentacija: 1 fotografija, potni list veljaven še najmanj 6 mesecev, izpolnjen obrazec. Cena: 6.924 SIT.

Kako potovati po deželi?

Ker so vlaki v Turčiji zelo počasni, vam odsvetujemo popotovanje s tem sredstvom, razen če se odločite za ekspresni vlak (ki pa je hitrejši od avtobusa). Po Turčiji lahko prav tako potujete z letali, avtobusi, taksiji ali dolmusi. Dolmus je mini avtobus, ki kot taksi vozi po določenih progah, a je od taksija precej cenejši.
Avtomobili, prikolice in čolni na prikolicah ter motorji lahko v Turčiji ostanejo do tri mesece. Ob vstopu vozila v državo zabeležijo to v potnikov potni list in to zabeležko ob izstopu uničijo. Pri tem potrebujete mednarodno zeleno karto, ki velja za evropski in azijski del turškega ozemlja, ali pa dokaz o turškem zavarovanju tretjih oseb, ki ga dobite pri katerikoli zavarovalni agenciji na mejnem prehodu.
V naseljih je največja dovoljena hitrost 50 km/h, izven naselij 90 km/h in po avtocesti 120 km/h. Cene bencina so tu nižje kot drugje v Evropi.
Povezave znotraj Turčije so zelo urejene, označbe avtocest so podobne, kot v evropskih državah. Promet poteka izven mest precej neovirano, razen na relaciji Carigrad – Ankara.

Elektrika

Običajna napetost je 220 voltov, vtičnice so dvopolne.

Turčija iz Graza

Alanija

Antalija

Glavno mesto province, Antalija, upravičeno imenujejo tudi ?biser turške riviere?. Antalija je urejeno mesto z veliko zelenja in parki. Obiskovalcem ponuja široko paleto znamenitosti in naravnih lepot, pa tudi številne možnosti za nakupe in zabavo.

Belek

Kemer

Lara / Kundu

Eden najrazburljivejših počitniških krajev turške riviere leži neposredno ob dolgi, široki peščeni plaži. Gre za novo, rastoče turistično območje s številnimi luksuznimi objekti.

Side

Vreme

Zemljevid z vremenom