last minute last minute
TwitterFacebookGoogle+počitnicelastminute hrvaška
last minute

Maldivi | Severni Ciper | Sejšeli | Samos | Kalabrija | Lefkas | Kanarski otoki | Rodos | Kreta | Lezbos | Kefalonija | Albumi | Forum | Pogosta vprašanja

18.04.


Enostavno iskanje

 
išci
kam hotel
kategorija
storitev
odraslih
otroci
od do
trajanje
tip sobe
iz

Podatki o destinaciji

 
Vremenski podatki
O Mehiki
Za popotnike (ANG)
Rezervacija hotelov
Mehika - Zemljevid
Mehika - slike
All Inclusive - Mehika
Mehika iz Ljubljane

Mehika

Vrtinec ogromnega Mexico Citya, skrivnostnost piramid nekdanjih ljudstev, s čustvi prežeto vsakodnevno življenje, neskončne bele plaže.


Cancun

Cancun, turistično središče Mehike ob Karibskem morju, zgrajeno na koralnem otoku.


Cozumel

Pravi raj za potapljače leži tik ob kanalu Yucatan in izbirate lahko med več kot štiridesetimi potapljaškimi lokacijami, medtem ko na kopnem kraljujejo čudovite podzemne jame, ki so nastajale več kot tisoč let.


Isla Mujeres

Otok žensk je pravi mali raj, kjer se čas ustavi in vaše sanjske počitnice postanejo realnost. Gre za zelo majhen otrok, ki se je iz ribiške vasice razvil v priljubljno turistično mestece, ki je veliko bolj umrijeno od Cancuna.


Letalske karte

Za Mehiko so ponavadi najcenejši čarterski leti - tu se kdaj pa kdaj lahko dobi dobro last minute ceno za let iz npr. Munchna do Cancuna.


Playa del Carmen

se lahko pohvali z eno najlepših peščenih plaž v Mehiki, Las Mamitas Beach. Majhna pristaniška vas je v zadnjih letih postala ena najbolj priljubljenih počitniških destinacij, ki je svoje obiskovalce navdušila tudi s čudovitim morjem, ki je kot nalašč za snorkljanje, obenem pa je Playa del Carmen le kratek izlet od Cozumela.


Tulum

je prava mešanica karibskih plaž, areholoških najdbišč in razvitih mest. Tulum ni najbolj primeren za potapljanje, je pa kot nalašč za uživanje na plaži, obisk tržnice in raziskovanje majskih ruševin.


Vreme

Na severu Mehike se nahaja subtropsko in puščavsko podnebje, na jugu pa tropsko. Deževna doba traja od maja do novembra, zapade pa 747 mm padavin letno. Na jugu je januarja povprečna temperatura okoli 25°, v juliju pa 28°C. V prestolnici Mehike so temperature precej nižje, saj je januarja 12, julija pa 19°C. Najboljši čas za obisk Mehike je od februarja do junija, pred deževnim obdobjem.



Ostale možnosti

 

Last minute iz LJU
Condor
Redne letalske linije

 


Rent-a-Car
Rezervacija hotelov
- hoteli Azija
- hoteli Afrika
- hoteli Indijski ocean
- hoteli Karibi
- hoteli Polinezija
- hoteli Evropa
- hoteli ZDA /Kanada
- hoteli Hrvaška
Opisi hotelov


SMR&Co. d.o.o.
PE Gorenja vas Reteče 12
4220 Škofja Loka

T: 04 5021800
T: 041 691851
F: 04 5021818

pon.-pet.
od 8:00- 19:00
sobote
od 9:30- 12:30



info@odklop.com
info@lastminute.si



paypal

paypal


3.84.182.112




Splošne informacije - Mehika


Geografija

Mehika je dežela najrazličnejših kultur, dežela s številnimi obrazi, dežela nasprotij. Neskončne peščene plaže, vedno zelen deževni gozd, edinstvene igre narave. Ob treh morjih, Pacifiku, Atlantiku in ob Karibih, nudi ta dežela ne le čudovite plaže, ampak tudi edinstveno raznolikost narave: s snegom pokriti vulkanski vrhovi, mogočne gorske cone, rodovitna polja, pa tudi puščave, gozdovi kaktej, močvirja in pragozdovi očarajo vsakega obiskovalca. Milijonska mesta, kjer ti zastane dih in na drugi strani prvotno, vaško življenje. Sožitje verskih religij in staroindijanskih verskih predstav v svoji pestri barvni paleti, izvirnost praznovanj in tržnic, vse to obiskovalce te dežele še vedno očara.
Mehiko na severu omejujejo Združene države Amerike, na vzhodu mehiški zaliv in Karibsko morje, na jugu Belize in Guatemala in na zahodu Pacifik. Glavno mesto Mehike je Mexico, ki je eno najvišje ležečih prestolnic na svetu.
Večino Mehike predstavlja velika povzdignjena planota, ki jo prekinjajo visoke gore, ki se na vzhodu in zahodu spustijo v ravnine ob obali. Dve gorski verigi sta Sierra Madre Occidental na zahodu in Sierra Madre Oriental na vzhodu, srečata pa se v pokrajini La Junta na jugozahodu. V tej pokrajini se nahaja Sierra Madre del Sur, ki vsebuje najvišje vrhove Mehike.
Centralna ravnina se spusti od zahoda do vzhoda in od juga, kjer višina planote variira od 1.830 do 2.440 metrov nadmorske višine, do severa, kjer je višina planote le še nekaj metrov nad tisočimi. Dve večji dolini tvorita opazno depresijo v planoti, to sta Bolsón de Mapimí na severu in dolina Mexico, ali Anáhuac, v centralnem delu dežele.

Podnebje

Na severu Mehike se nahaja subtropsko in puščavsko podnebje, na jugu pa tropsko. Deževna doba traja od maja do novembra, zapade pa 747 mm padavin letno. Na jugu je januarja povprečna temperatura okoli 25°, v juliju pa 28°C. V prestolnici Mehike so temperature precej nižje, saj je januarja 12, julija pa 19°C.
Najboljši čas za obisk Mehike je od februarja do junija, pred deževnim obdobjem. Idealen mesec za uživanje na plaži je november, saj je vreme sveže, cene pa nižje kot sredi decembra, v glavni sezoni. Septembra in oktobra lahko na karibski obali naletite na hurikane. Na splošno je jesen primerna za obisk plaže, a je nekoliko hladna za obisk arheoloških mest. Zima je primerna za opazovanje divjega življenja Mehike.

MEHIKA - Cancun

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Najvišje dnevne temp.

27

28

29

30

31

31

32

32

32

30

29

28

Najnižje dnevne temp.

20

20

22

23

25

26

26

25

25

23

22

21

Sončni dnevi ur/dan

7

7

8

9

8

7

8

9

8

7

7

7

Tepmeratura morja

25

24

25

25

26

27

27

28

28

27

26

25

Padavine mm/mesec

59

38

45

32

64

124

60

59

102

135

60

76

Deževni dnevi

5

4

3

20

4

6

4

4

7

8

5

6

 

MEHIKA - Mexico City

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Najvišje dnevne temp.

31

31

31

32

32

33

33

33

32

32

32

32

Najnižje dnevne temp.

21

21

21

22

23

24

24

24

24

24

23

22

Sončni dnevi ur/dan

9

9

9

9

8

7

7

7

7

8

9

8

Tepmeratura morja

25

25

25

26

27

28

29

28

28

28

27

26

Padavine mm/mesec

9

1

2

53

28

271

209

312

241

145

50

14

Deževni dnevi

1

2

10

13

11

13

6

2

1

 

MEHIKA - Acapulco

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

Najvišje dnevne temp.

31

31

31

32

32

33

33

33

32

32

32

32

Najnižje dnevne temp.

21

21

21

22

23

24

24

24

24

24

23

22

Sončni dnevi ur/dan

9

9

9

9

9

7

7

7

7

8

9

8

Tepmeratura morja

25

25

25

26

26

28

29

28

28

28

27

26

Padavine mm/mesec

9

1

2

5

5

271

209

312

341

145

50

14

Deževni dnevi

1

10

13

11

13

6

2

1

Rastje in živalstvo

Kljub resni ogroženost narave, Mehika ostaja ena izmed treh najbogatejših dežel s floro in favno. Predstavlja namreč pravi paradiž, saj tam najdemo več kot 30.000 vrst rastlinja, pa več kot 450 vrst sesalcev in 1.000 vrst ptic. Takšna raznolikost je možna predvsem zaradi take različnosti naravnih okolij, ki jo najdemo v tej deželi – od vulkanov prekritih s snegom, do puščav, tropskih gozdov in močvirij.
Več kot polovica mehiške pokrajine je uvrščene med izsušene. Edina prava puščava, kjer letno zapade manj kot 250 mm padavin, je Desierto de Altar v severozahodni Sonori. Ta puščava in grmičasti predeli pa kljub suši vsebuje še vedno pravo bogastvo življenja. Od živali najdemo tam kaktuse večih vrst, kakšnih 300 jih je – opuncije ali indijanske fige, agave (iz katere delajo tequillo), visoki mehiški cereus, kaktus barrel, saguaro,… Po vsakem nalivu kaktusi zacvetijo in ustvarijo posebno lepe cvetove.
V puščavi najdemo na primer puščavske želve, ki jim zaradi trgovanja z divjimi živalmi grozi izumrtje. Na severu Mehike so zato pričeli s programom za ohranitev v Mapimí rezervatu. Prav v teh puščavskih predelih pa najdemo tudi klopotače večih vrst. Na kaktusih na mrhovino prežijo puranji jastrebi.
V močvirskih predelih se nahajajo čaplje, flamingi, pa tudi razliene žabe, ki napolnjujejo okolico s svojim kvakanjem. Primer je mehiška žaba lopatarka, ki prenese celo najhujšo sušo. Aksolotl je prav tako dvoživka, a se v sušnem obdobju prelevi v odraslega močerada. Tam najdemo tudi tapirja, mesojedca iz Južne Amerike, ki pa ga tu ogrožajo aligatorji. Med manjšimi plazilci v Mehiki najdemo tudi rakuna in tajro, južnoameriško različico kune.
Na obali pogosto gnezdijo kakšne želve, v vodah Pacifika pa lahko vidimo kite. V Karibskem morju pogosto opazimo delfine, pa tudi cel kup raznovrstnih rib. V vodah se skriva tudi morska pahljača, ki še polepša čudovit koralni svet. Na gorskih področjih najdemo kakšne divje mačke in razne vrste kopitarjev.
V Mehiki je tudi precej opic, na primer tamarink, košatorepih marmozetk, kapucink in vriskačev. Ptic je več kot tisoč, med njimi raznolike pisane papige, pelikani, plamenci, kvecali,...

Gospodarstvo

Mehika je bila predvsem agrikulturna dežela, ki je skušala svoje težave z nezaposlenostjo rešiti s hitro industrializacijo. Zaradi hitre rasti prebivalstva pa ji to ni povsem uspelo. Pred leti so z Združenimi državami in Kanado vstopili v Severnoameriški prostotrgovinski sporazum.
Mehika izvaža najvč oljnih izdelkov, kave, srebra, motorjev, motornih vozil, bombaža, elektrotehnike,... Kljub prizadevanjem po industrializaciji, je agrikultura še vedno zelo pomembna, pridelujejo predvsem sladkorni trst, kavo, koruzo, … Problem je predvsem nerodovitnost in sušnost zemlje, kar rešujejo z namakanjem. Zaradi bogastva z vodami je pomembno tudi ribištvo. Industrija je zelo raznolika.

Politična ureditev

Zvezna predsedniška republika z dvodomnim parlamentom. Neodvisna je od leta 1821. Deli se na 31 zveznih držav in zvezni distrikt okoli glavnega mesta.

Zgodovina

Zgodovina Mehike sega več kot 10.000 let v preteklost, ko so na tem področju nastajale prve vasi. Civilizacije, ki so ustvarjale na teh tleh, so za seboj pustile presenetljive dosežke, ki se lahko primerjajo z drugimi svetovnimi pracivilizacijami. Obstajajo dokazi, da so imeli prvotni prebivalci toene koledarje, da so razumeli astronomijo in gradili mogočne imperije.
Prvi znani prebivalci so bili Olmeki, dokazi o njihovem obstoju pa datirajo v čas kakih 2.000 let pred našim štetjem. Vendar pa so bili znaki človekovega življenja na tem področju najdeni tudi iz obdobja 9.000 let pred našim štetjem. Za njimi so se tu naselili Maji, ki so zgradili nekatera neverjetna mesta tudi po severni in centralni Ameriki. Ravno oni so naredili velik korak v astronomiji, poznali so koledar, imeli so izredno razvit čut za umetnost in neverjetne arhitekturne sposobnosti. Nekatera njihova dela lahko še danes vidimo v mestih Palenque, Chichén Itzá in Tulum. Imeli so tudi svojo pisavo, poznali so številke. Najimenitnejše mesto majevske civilizacije je bilo verjetno Tenochtitlán, ustanovljeno leta 200 pred našim štetjem. Kot klasično majsko civilizacijo je tudi to mesto prizadela kriza (v letih 700 do 800), saj so zaradi pretiranega izkoriščanja naravnih virov mnoga mesta propadla ali bila uničena. Majski imperij je končno padel v 12. stoletju.
Zadnji veliki imperij pred špansko kolonizacijo so ustvarili Azteki. Ti so sprva naselili mehiško dolino, nato pa so precej razširili svoje področje. Začeli so tudi z agrikulturo, da so nasitili populacijo v mestih. Ob prvem stiku s Španci leta 1500 je bil azteški imperij močan, vendar je bila njegova moč ogrožena s strani sosednjih imperijev in kultur. Hernán Cortés je prispel na mehiško obalo (kjer je zdaj Veracruz) leta 1519 in zakorakal v Tenochtitlán. Najprej pa je premagal azteške vzhodne sosede iz Tlaxcale, nato pa je z njimi združil moči in premagal Azteke. Španci so tam vladali tri stoletja, deželo pa so izkoriščali zaradi mineralov in drugih naravnih virov. Vsiljevali so krščanstvo in navidezno uničevali azteško kulturo, rušili so templje in tam gradili cerkve.
Mehika pa je bila ena prvih dežel, ki so se uprle španski nadvladi. Leta 1808 je namrč Napoleon zavladal burbonski monarhiji in v kolonijah je nastopila kriza. Gibanje za neodvisnost se je začelo leta 1810, vodil pa ga je mehiški duhovnik Miguel Hidalgo. Njega so sicer že leta 1811 ubili, vendar se je boj nadaljeval. Mehičani so svojo neodvisnost dosegli leta 1821. Tri leta kasneje je bila zapisana ustava in tedaj je bila ustanovljena republika.
Prva leta po osamosvojitvi so bila težka in nestabilna, zamenjalo se je ogromno predsednikov. Antonio López de Santa Anna je prevladal v Mehiki leta 1833 in v času njegovega vladanja (predsednik je bil kar 11-krat) se je Teksas odcepil in postal del Združenih držav Amerike. Leta 1846 so Združene države napadle Mehiko na kopnem in z morja, mehiški odpor pa je bil slabo koordiniran. Dve leti kasneje so podpisali sporazum, v katerem je Mehika izgubila velik del svojega tedanjega ozemlja, ki danes spada pod Združene države. Leta 1855 je predsednik postal Benito Pablo Juárez, ki je začel z radikalnim programom reformiranja. Leta 1957 je z demokratično ustavo ločil Cerkev od države, prodali so cerkvene in druge vzajemne posesti, vse državljane pa so naredili enake pred zakonom. Temu se je uprla predvsem Cerkev, pa tudi vojska in v letih 1958 do 1961 je zavladala državljanska vojna. Tedaj je postalo tudi jasno, da mehiška vlada ni zmožna odplačati svojega dolga Veliki Britaniji, Franciji in Španiji, zato so te dežele začele v Mehiko pošiljati svoje ljudi. Leta 1836 so francoske sile zavzele mesto Mexico in ga imenovale Maximilian, a so ga Čez 27 let premagali Mehieani pod vodstvom Juáreza. Leta 1876 je zavladal Porfirio Díaz, premagan je bil leta 1911. Ta bojevanja domačinov, pod vodstvom ljudi, kot so na primer Francisco Madero, Emiliano Zapatain Francisco (Pancho) Villa, so imenovana Mehiška revolucija.
Po tej revoluciji je bila Mehika izčrpana – padlo ali izselilo se je več kot milijon ljudi, valuta je padla, infrastruktura je bila uničena.Pomembnejše obdobje je čas po letu 1930, pod vlado generala Lázaro Cárdenas-a, saj je pod njegovim vodstvom Mehika dosegla relativno zelo visoko stabilnost. Po letu 1968, ko so v Mehiki gostili olimpijske igre, je državno gospodarstvo zopet padlo, inflacija je bila velika.
Leta 1988 je na volitvah zmagal Carlos Salinas de Gortari, ki je obljubljal politično in gospodarsko reformo. Slednjega se je sicer držal (tedaj je bil podpisan sporazum o prostem trgovanju z Združenimi državami in Kanado), politično pa ni dosti spremenil. Kmalu po njegovem odhodu je Mehika zopet padla v krizo. Januarja 1994 je v južni deželi Chiapas, ki meji na Guatemalo, izbruhnil upor. Uporniki so zahtevali demokratične spremembe in odstop vlade. Kljub poskusom sporazuma so se izbruhi nadaljevali. Avgusta tega leta je bil po uboju prvega kandidata nacionalne stranke za predsednika izvoljen njegov naslednik Ernesto Zedillo Ponce de León. Ta stranka je zmagala tudi na volitvah v kongres, druge stranke pa so jo obtožile goljufij.

Ljudje

Ljudje v Mehiki so zelo prijazni, vedno nasmejani. Njihova toplina in radodarnost sta pravi dar za vsakega obiskovalca te dežele. Ponavadi se pozdravijo s stiskom roke, nekateri se tudi objamejo, ženske pa se tudi poljubijo na lice. Njihova toplina z lahkoto preide tudi na vas. Nekateri lahko z vami delijo hrano, drugi pa vas že zelo hitro lahko povabijo na kakšno praznovanje.
Oče se smatra za glavo družine in mehiški moški so pogosto zaščitniki žensk. Za ženske so določene omejitve, a imajo kakšne starejše gospe že enake pravice kot moški – lahko pijejo in kadijo v javnosti na primer. Mlajše ženske danes študirajo, ustvarjajo kariero na različnih področjih. Na tržnicah pogosto prodajajo pridelke ženske in ko se z njimi pogajate takoj opazite njihovo moč in veličino.
Družina je visoko cenjena v Mehiki in tvori center družabnega življenja Mehičanov. Starejši otroci ostanejo pri družini do poroke in pomagajo pri preživljanju družine.Mehika je barvita dežela – oblačila so pisana in tudi avtobusi so odeti v žive barve. Vsak dom ima zato tudi nekaj cvetja, da domovanju doda nekaj barve.
Mehičani imajo močan občutek nacionalne pripadnosti in zanje Mehika ni njihova vlada, temveč zemlja po kateri hodijo, hrana, ki jo jedo, je njihova zgodovina, glasba in vsa lepota pokrajine. Zdi se, da vsi poznajo vse cvetlice in živali, pa tudi vsako besedo narodne pesmi. Tudi regionalna pripadnost je precej močna, rivalstva so pogosta. Celo njihovi vzdevki nakazujejo, od kje prihajajo.
Prvotni prebivalci Mehike so danes verjetno številenejši kot v času Španskih osvajanj, vendar je seveda vprašljivo, v kolikšni meri so ti prebivalci res ohranili prvotne navade. Prvotna majska civilizacija je bila v času španskih vpadov že v zatonu in sedanji nasledniki Majev govorijo mnogo jezikov, ki se med seboj ne razumejo. Vsi ti prebivalci s seboj prinašajo tudi mnoge obrti, pa tudi svoja verovanja, saj se tem niso odpovedali kljub prevzemanju krščanstva.

Jezik

Uradni jezik je španski, govorijo ga skoraj vsi prebivalci. V večjih turističnih mestih mnogi domačini govorijo angleško, vendar je vseeno znanje španskega jezika v Mehiki precejšnja prednost. Vsaka izmed 57 skupin v Mehiki pa govori svoj jezik, a mnogi znajo tudi špansko.

Kulinarika

Zaradi velike raznolikosti in kompleksnosti se mehiška kuhinja postavlja ob bok francoski in kitajski. Vendar tradicionalna mehiška hrana sama po sebi, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ni pekoča, temveč precej mila. Pekoče omake so za ljubitelje vročih začimb dodane ob jedi. Če želite pri naročanju za neko jed vprašati, ali je pekoča, uporabite izraz: ?Es picante? ali pa enostavno ?Pica? (Pekoče?).
Obiskovalec v Mehiki ne ostane lačen, niti na avtobusu ne. Ulični prodajalci na postajah prodajajo sladkorčke, tortas, oreščke in kakšne sladolede kar čez okno avtobusa. Ceste glavnega mesta so ponavadi polne taqueríasov (pekov tortillij), kjer vam sveže tortilje napolnijo z različnim mesom, pekočimi omakicami in podobnim.
Ravno tortilje so verjetno najbolj poznana mehiška hrana. To so nekakšne koruzne ali pšenične palačinke, v katere lahko zavijemo meso ali zelenjavo, jo pomakamo v omake,... Druge zanimive jedi so bizchochos, to so sladki piškoti ali pecivo, ki jih ponavadi jedo za zajtrk. Huevos rancheros so jajca na oko na tortilji, dodan je paradižnik. Ta jed se prileže za zajtrk ali za kosilo. Tacos je ocvrta tortilja s kuhanim mesom, ponavadi posuta z avokadom, kremo in omako. Tamales je kuhano koruzno testo z mesom in chilijevo omako, ovito v bananin list ali koruzno luščino. Chilaquiles je zelo popularen zajtrk, gre za tortiljin čips v omaki iz paradižnika s čebulo in sirom. Mole poblano je kuhano puranje meso s temno omako, narejeno iz chilija, začimb, oreščkov in malo čokolade. Enako omako uporabijo tudi pri drugih jedeh. Glavna riževa jed iz Mehike pa je Arroz a la Mexicana, ki vsebuje (poleg riža seveda) grah, korenje in paradižnik. Ensalada de nopalitos pa je narejena iz opuncijevih listov (to je kaktus), začinjena je s čebulo in posuta s sirom. Nekakšna nacionalna jed Mehike pa so chiles en nogada zaradi barv, enakih mehiški zastavi. Zelene chilije napolnijo z mesom in mandlji, prekrijejo z orehovo omako in posujejo z jedrci granatnega jabolka.
V mehiški kuhinji je prostor tudi za prigrizke, ki se imenujejo antojitos in so podobni španskim tapasom. Tostadas je jed iz pečenih tortilj s fižolom, piščancem, solato, avokadom, omako ali z zdrobljenim sirom. Guacamole con totopos je zmečkana omaka iz avokadov s tortiljinim čipsom. Sopes so majhne koruzne skledice polnjene s fižolom in omako, posute pa so s sirom. Vsaka pokrajina ima svoje vrste sopesov. Quesadillas so pečene tortilje polnjene s sirom. Prigrizkov je še ogromno in so odvisni od posamezne pokrajine.
Pri vseh teh jedeh se ponudijo tudi omake salsas, ki izboljšajo okus jedi. Najbolj pogoste omake so cruda, sesekljana surova zelenjava, potem salsa de tomate verde, ki sestoji iz zelenega pradižnika in chilija, salsa de jitomate je kuhana paradižnikova omaka,...
Veliko vlogo v mehiški kuhinji imajo koruza, paradižnik, fižol in chili, poznajo pa se tudi španski in francoski vplivi. Predvsem chili pa je tisto, kar to kuhinjo loči od ostalih. Ta dežela namreč pozna preko 100 vrst chilija: dolg ali kratek, debel ali suh, v zeleni, črni, rumeni ali rdečei barvi, svež ali sušen,...
Skoraj vsak jedilnik vsebuje juho. Caldo de pollo je piščaneja juha, ki se postreže s kosi piščanca in avokadom. Caldo tlalpeno je juha iz chilija, to je pekoča zelenjavna jed, ki jo obogati okus chilija. Opuščanje sveže zelenjave v kuhi na vaseh ima za posledico odlične zelenjavne juhe, na primer cremas (zelenjavna krema) in puchero (goveja zelenjavna juha). Tudi sveža morska hrana je sestavina včih juh, na primer juhe iz rakovic, jaibas en chilpachole.
Sveža morska hrana iz Pacifika, mehiškega zaliva, Karibskega morja, pa tudi iz rek in jezer, je stalnica v Mehiški kuhinji. Zelo dober in kvaliteten je tudi piščanec.
Od vse mehiške kuhinje pa izstopajo lokalne specialitete, po katerih slovi vsaka regija posebej. Na severu je tako značilen cabrito (mlad kozel), z Yucatana prihajajo jedi pibil iz Veracruza prihaja veliko morske hrane, iz Jalisca pozole;...
Glavni obrok se je popoldan, reče se mu comida. Tedaj lahko dobite tudi nekakšen meni v restavracijah - comida corrida ali menu turístico. Pozna večerja se razume kot nekaj posebnega, saj imajo Mehičani ponavadi za večerjo lahek prigrizek in vročo čokolado. V restavracijah pa lahko za večerjo dobite raznovrsten izbor jedi. Zajtrk strežejo vse jutro.
Če želite v restavraciji priklicati natakarja, da vam prinese račun, lahko pomahate z roko, ali pa vadite španščino z besedami La cuenta, por favor. Pri tem ne pozabite na napitnino, ki pri natakarjih znaša okoli 15% vrednosti računa.
Mehiško pivo se lahko kosa z najboljšimi na svetu. Najbolj znana sta Bohemia in Tecate, ne smemo pa pozabiti na Corono, Negra Modelo in XX Dos Equis. Michelada je osvežilna pijača iz piva in limoninega soka, ki se jo postreže s soljo na robu kozarca. V zadnjih nekaj letih so napredovala tudi njihova vina. Ta sicer niso neverjetna, a so vsekakor pitna. Seveda pa med nacionalnimi pijačami ne smemo pozabiti na mezcal in na tequillo. Mezcal najlažje kupite v državi Oaxaca, tequillo pa lahko dobite povsod. Slednja je najboljša, če je narejena iz 100% modre agave, obstajajo pa tri vrste: bianco, reposado in anejo. Slednji dve sta temnejši in sta bili starani v hrastovih sodih. Tequillo se ponavadi postreže z limono in soljo, tequila bianco pa se pogosto meša z drugimi pijačami.
Pogosto vam postrežejo tudi kahlúo, to je kavni liker z okusom vanilije ali ron (rum). Med toplimi pijačami je najslavnejša seveda kava. Čaj ni tako razširjen, a zeliščnih čajev spijejo precej. Atole je pijača iz koruze in mleka z okusom čokolade ali sadja. Popularna pa je tudi vroča čokolada (chocolate caliente), z dodatkom cimeta ali vanilije. Od brezalkoholnih hladnih napitkov so dobri razni sokovi. Agua de Jamaica je na primer hibiskusov cvet namočen v vročo vodo.
Sveže in sušene začimbe za pripravo raznih mehiških jedi lahko kupite na tržnicah. Mole lahko kupite pakiranega tudi v supermarketih, a ni nikoli tako dober, kot na tržnici.

Atrakcije in naravne znamenitosti

V Mehiki si lahko ogledate ostanke arhitekture iz včih obdobij. V mestu Mehiko si lahko ogledate Palacio de Bellas Artes (mestna koncertna dvorana), Nacionalni antropološki muzej, spomenik revoluciji, Templo Mayor (ostanki naseldine Aztekov), Catedral Metropolitana (z baročnimi oltarji in stranskimi kapelicami) ali San Angel in Coyoacan. San Angel je okoliš, ki ohranja nekaj najimenitnejše starodavne arhitekture. Seveda pa se v tem velikem mestu najde še mnogo turističnih točk, na primer starodavne bazilike, templje in muzeje, ki so že sami po sebi umetnost.
V Mehiki pa je še veliko znamenitosti, ena izmed njih je med turisti zelo priljubljena zahodna plaža Baja California. Čudovito katedralo Guadalajara, ki se nahaja nekoliko severozahodno od prestolnice je prav tako vredno obiskati. Jugovzhodno od Mexica je Oaxaca, elegantno kolonialno mesto z nešteto cerkvami in muzeji. Na polotoku Yucatan lahko obiščete Chichén Itzá, kjer najdete najbolje ohranjene ostanke kulture Majev. Lahko si ogledate tudi Palenque s svojim glavnim templjem in grobnico Majev ali pa Teotuhuacán, v bližini Mexica, kjer najdete piramido Sonca, piramido Lune, avenijo mrtvih in tempelj Quetzalcoatl. El Tajin je bil med leti 700 do 900 dom Totonacov. Posebno lepoto pa vam ponuja Cooper Canyon. Prav vsako mesto vam ponuja svojo zgodbo in značilnosti, zato si je pametno vzeti čas za ogled vseh lepot v okolici.
Mehika sama po sebi pomeni svojevrstno naravno lepoto. Je zelo barvita in razgibana dežela, kjer najdete ogromno hribov in kanjonov, najvčji med njimi je Barranca del Cobre, ki presega veličino (a ne poznanosti) svojega ameriškega kolega Grand Canyona. Tam blizu je tudi dolina gob, ki se tako imenuje zaradi skal nenavadne oblike, ki jih najdemo tam. Obiščete lahko puščavske predele, ki vas očarajo s svojo drugačnostjo, ali pa njihovo nasprotje – močvirnato območje z barvitim rastlinjem. Čudovita pa so tudi mehiška jezera, ki se ponavadi nahajajo na precej visokih nadmorskih višinah. Čudovit izlet lahko naredite v bližini jezera Pátzcuaro v samem osrčju Mehike. Tudi slapovi niso redkost v tej deželi, takšnih lepot se lahko nagledate na primer pri Agua Azul na jugu Mehike ali pa na primer pri San Andrés Tuxtla na obali ob zahodnem zalivu.
Posebnost Mehike so tudi njeni vulkani, ki se ponekod dvigajo nad zelo rodovitnimi pokrajinami. Najvč jih lahko najdete prav v osrčju te pokrajine.
Svoj čar imajo tudi obale in čudovito morje. Nekje se namrč takoj za peščeno plažo dvigujejo visoke kamnite gore, ki dajejo Mehiki svoj izgled. Popularen enotedenski izlet je na Karibsko območje Cancúna, kjer vas presenetijo lepe obale. Pravzaprav vam celotna mehiška obala nudi čudovite razglede in veliko užitkov v opazovanju narave. Najbolj priljubljen je polotok Yucatan, kjer najdete toplo karibsko morje, dolge peščene plaže in bujno floro. Če želite videti kita, je najboljši kraj za opazovanje Guerrero Negro.

Prireditve in prazniki

Mnogi prazniki so lokalizirani, nekateri pa se slavijo po vsej deželi, na primer dan Neodvisnosti, Dan mrtvih in dan device Guadalupe. Praznik je resnieno prazničen, naznanijo ga z ognjemeti in velikimi zabavami. Mnogi prazniki vključujejo boje petelinov.
Velikonočni teden slavijo po vsej Mehiki, najbolj veličastno pa je praznovan v južnejših predelih. Na veliki petek si lahko ogledate mnoge sprevode, v soboto pa so na vrsti ognjemeti. Na ta dan je v nekaterih krajih navada, da se v mimoidoče meče voda. Indijanci Tarahumara veliko noč proslavljajo na svoj način in sicer uprizorijo boje med pokvarjenimi farizeji in vojaki device.
21. marca se slavi rojstvo Benito Juáreza, ko na spomenike položijo vence v spomin bivšega predsednika. Sredi aprila je nekakšna regata, kjer boste deležni ognjemetov, košarkarske tekme in tekme ladij od St. Petersburga na Floridi, do otokov. Med aprilom in majem so na vrsti prazniki San Marcosa, ko se zvrstijo kulturni, športni in drugi dogodki v Aguascalientes. Tudi v Mehiki prvega maja praznujejo praznik dela, proslavijo ga s pohodi in govori. Petega maja slavijo zmago bitke Puebla, ko so leta 1862 premagali francosko vojsko. 10. maja je dan mater in vsako mamo peljejo na kosilo in jo zasujejo z rožicami. 15. maja je dan St. Isidore in tedaj blagoslovijo živali in kmetijske pridelke. Na prehodu v junij je praznik Kristusovega telesa, ko se po vsej Mehiki vrstijo parade in cerkvene slovesnosti.Prvi junij je dan mornarice, ko v pristaniških mestih organizirajo proslavo, da počastijo mornarico. Glavno dogajanje se odvija v Guaymas.
Konec julija je v Oaxaci Guelaguetza, ko si lahko ogledate mnoge nacionalne plese v pisanih kostumih. Tudi 15. avgust je v Mehiki praznik in sicer v east Device. Najvčje proslave so v Huamantli, kjer praznik Device traja kar dva tedna in se zaključi s spustitvijo bikov na ceste mesta.
Prvega septembra vsako popoldne gledajo državljani na televiziji ali poslušajo po radiu govor predsednika. 15. in 16. septembra pa je Dan neodvisnosti, ki se ga najbolj slavi v Hidalgi, Morelii in prestolnici. Na večer 15. septembra se odvijajo praznovanja z ognjemeti, glasbo in metanjem jajenih lupin, napolnjenih s konfeti. Naslednji dan sledijo parade v kostumih. 12. oktobra so najprej slavili odkritje Amerike, sedaj je to bolj poklon nekdanjim prebivalcem Mehike. Oktobra v Guanajuatu praznujejo Internacional Cervantino z glasbo, plesom in teatralnimi prireditvami. Ta praznik je posvečen španskemu piscu Miguelu Cervantesu. Zadnji teden oktobra pa poteka nekakšen mednarodni ribiški festival v Cabo San Lucas, kjer si najvčji ulov zasluži denarno nagrado. Prav tako oktobra je surfersko tekmovanje v Ensenadi.
Od 31. oktobra do 2. novembra pa potekajo prireditve v čast dnevu mrtvih, ki je najbarvitejši mehiški praznik. V prvem tednu novembra je na različnih koncih (odvisno od leta) dirka Off Road. Od novembra do maja trajajo na različnih koncih bikoborbe, novembra ali decembra pa si v Taxcu lahko ogledate Mednarodni sejem srebrnin. 20. novembra Mehičani slavijo Dan revolucije, ko otroke oblečejo v revolucionarje. 22. novembra je dan Santa Cecilia, ko na Trgu Garibaldi v Mexicu, Querétaru in Pátzcuaru proslavljajo ta praznik z glasbo. V zadnjem tednu novembra je v Puerto Escondido surferski turnir.
12. december je dan device Guadalupe, ki se ga spomnijo po vsej Mehiki. Fantke oblečejo kot Juan Diego, Indijanca, ki je naletel na duh device. Od 16. do 24. decembra slavijo Posadas – sodelujoči nosijo sveče in pojejo, vsako noč pa naredijo zabavo v drugi hiši. Ta praznik slavijo v povezavi z zgodbo o Marijinem in Jožefovem iskanju stanovanja. Glavni del pasade je pinata – glinena posoda, v kateri so mandarine in sladkorji. Otroci z zavezanimi očmi s palicami tolčejo po njej, ta nazadnje poči in sadje in sladkorji se vsujejo po njih.
6. januarja je dan svetih treh kraljev in otroci svoja božiena darila dobijo od njih. Tistega jutra pojedo svoj rosca de reyes, to je okroglo pecivo, polnjeno s suhim sadjem in podobo Jezusa. Mnoga mesta slavijo prihod svetih treh kraljev, posebno v naslednjih mestih: Avenida Juáres, Xochimilco, Querétaro, Campeche, Mérida, Tizimín,…2. februarja je dan Candelaria, ko Jezusa dvignejo iz jaslic. Ulice so okrašene s papirnatimi lanternami, v nekaterih mestih so bikoborbe ali bikove dirke. Mnoga mesta imajo proslave na prostem. V februarju je v Méridi sejem Artesanal del Mundo Maya, ko lahko vidite ogromno majevskih ročnih spretnosti. 24. februar je dan zastav, ko otroci paradirajo z zastavami, na mnogih glavnih trgih pa se odvijajo proslave. V februarju in marcu je veliko karnevalov s paradami, konfeti, glasbo, plesom,…

Osnovne besede

Boenos dias = dobro jutro
Buenas tardes = dober dan
Buenas noches = lahko noč
Chau = adijo
Adios = adijo
Hola = živijo
Hasta luego = nasvidenje (se vidimo)
Como esta usted? = kako ste?
Muy bien gracias = dobro, hvala
Mucho gusto = me veseli, da sva se spoznala
Lo siento = žal mi je
Esta bien = v redu je
Habla ingles? = govorite angleško?
No comprendo = ne razumem
Vamonos = pojdimo
Si = da
No = ne
Por favor = prosim
Gracias = hvala
Perdone = oprostite
Caliente = vročČe
Frio = mrzlo
El agua mineral = mineralna voda
El café = kava

El jugo = sok
El té = zeliščni čaj
El té negro = čaj
La leche = mleko
El vino bianco = belo vino
El vino tinto = rdeče vino
La cerveza = pivo
El arroz = riž
El azúcar = sladkor
La carne = meso
El chocolate = čokolada
La ensalada = solata
La fruta = sadje
El helado = sladoled
El huevo = jajce
La mantequilla = maslo
El pan = kruh
Las papas = krompir
Las papas e la francesa = pomes frites
El pastel = torta, kolač
El pescado = riba
El quesso = sir
La sopa = juha

Telefoniranje

Če želite operaterja, kličite številko 040. Če želite klicati na tuje stroške znotraj Mehike, zavrtite 020, mednarodno pa 090, vprašajte po llaada por cobrar in povejte številko, ki jo želite klicati. Če kličete iz Mexica znotraj Mehike, zavrtite 01, nato območno kodo in številko naročnika. Za mednarodne klice zavrtite 00, 386 za Slovenijo, nato območno kodo in nato številko naročnika.
Telefoniranje je v Mehiki zelo priljubljeno, saj je pošta počasna in nezanesljiva. Telefonske kartice so zelo zanimive in barvite. Nekoliko dražje od javnega telefona so caseta de larga distania, ki pa so vseeno cenejše, kot klicanje iz hotela. Mehičani se oglašajo na telefon Bueno in nato čakajo, da se predstavite. V stiku z domačimi pa ste lahko v Mehiki tudi preko e-maila, saj najdete cybercafe-je v vseh turističnih naselbinah.
Vstopna klicna koda za Mehiko je 52, območne kode mest pa so: Mexico City - 5, Acapulco - 74, Cancun - 98, Vera Cruz - 29

Promet

Če želite po Mehiki potovati z letalom, imate na voljo precej razvito letalsko mrežo. Najpogostejša prevoznika sta AeroMexico in Mexicana, poleg tega pa lahko letite še s Taeso, Aero California, Aviacsa, Aeromar, Aerocozumel, Aerocaribe ali Aerolitoral. Mnogi notranji leti pa vsebujejo tudi kratek postanek v glavnem mestu. Pri odločanju za letenje po Mehiki pa morate vedeti, da napisani urniki na letališčih niso vedno 100 odstotno zanesljivi. Predvsem v bolj zasedenih delih leta so potrebne rezervacije, ki jih lahko naredite osebno ali po telefonu, lahko pa tudi preko potovalnega agenta. Ponavadi dovolijo s seboj 25 kilogramov težko prtljago. Prijavite se kako uro pred odhodom. Letalske karte lahko študentje in upokojenci ob primerni identifikaciji dobijo s 50% popustom, otroci od drugega do 12. leta pa 67%.
Po privatizaciji so vlaki postali vse manj uporabljani. Avtobusna mreža pa je zelo razvejana in doseže tudi najmanjše vasice. Vendar pa morate vedeti, da ceste niso vedno najboljše in je zato lahko vožnja z avtobusi prava razburljiva avantura. Iz Mexica avtobusi za sever peljejo iz terminal del Norte, avtobusi za jug iz terminal del Sur, na zahod iz Terminal Poniente, na polotok Yucatan pa lahko odidete s postaje Terminal Oriente TAPO. Tudi tu je za daljša potovanja priporoeljivo, da rezervirate vnaprej. Nekateri avtobusni ponudniki pa nudijo študentom popust. Za daljše poti je bolj priporočljivo, da si privoščite prvorazredne ali luksuzne avtobuse. Najbolj luksuzni imajo celo hostese, osvežitve,…
Z avtomobilom ali brez pa lahko potujete tudi z ladjami. Taksije lahko pokličete po telefonu, ali pa jih ulovite na cesti. V prestolnici je zaradi varnosti bolje, da ga pokličete po telefonu. Lahko pa najamete avtomobil z ali brez voznika na uro ali dan, vendar je najemanje avtomobila dražje, kot na primer v ZDA.
Če potujete z atomobilom, pazite na cesto, ves čas morate biti zelo pozorni. Ta način popotovanja je najbolj fleksibilen. Taka vožnja je sicer varna, motoristi pa morajo paziti, saj so pogosti kakšni ropi. Če greste na pot z avtomobilom, si vnaprej določite pot in morebitne postanke. Štopanje v Mehiki ni priporočljivo.
Pravila na cesti so enaka kot drugod, vozite po desni strani. Težave boste lahko imeli s parkiranjem, predvsem v velikih mestih. Parkirišča so označena z veliko črko E bele barve na modrem kvadratu. Omejitve so 40 km/h v naseljih, 70 km/h izven njih in 110 km/h na avtocestah. Pri naseljih so pogoste kakšne hitrostne ovire, ki niso vnaprej označene, zato se lahko enostavno zaletite v katero od njih. Nočnim vožnjam se izogibajte – ne le zaradi nevarnosti kriminala, temvč tudi zaradi živali, ki se tedaj prosto sprehajajo.
Obstajajo tri vrste avtocest v Mehiki:
- Super carreteras so stare manj kot 10 let, so drage, a hitre. Ravno zaradi cene je na njih manj prometa
- Cuota – tu ste zavarovani proti nesrčam in okvaram
- Libre so zastonj in zato zelo zasedene
Bencin je najceneje točiti ob ameriški meji. Drugače pa so v manj naseljenih področjih bencinske postaje zelo redke. Če ste zapleteni v nesrčo in ni nihče poškodovan, je najbolj zgladiti spore brez policije, saj vam ti ponavadi naredijo več skrbi in dela kot koristi. Če pa je kdo poškodovan, vas bo policija zadržala, dokler se ne vidi, kdo je kriv za nesrečo. Avtomehaniki računajo le rezervne dele in gorivo, a pričakujejo tudi kakšno napitnino.
V prestolnici se lahko peljete z avtobusi, ki so poceni, a zelo zasedeni. Peseros so nekakšni minibusi, ki imajo enake poti kot avtobusi. Lahko pokličete tudi taksi, pri čemer bodite previdni. Lahko se usedete tudi na metro, ki je eden najcenejših, najbolj zasedenih in najbolj čistih na svetu.Vožnja z avtomobilom po tem mestu je le za ljudi z močnimi živci.

Denar / plačevanje

Denarna enota je mehiški peso, ki se deli v 100 centavov. Leta 1993 so od pesa odbili tri ničle in tako je 1000 pesov postalo 1 novi peso. Kmalu pa se je pridevnik novi izpustil. Ker je oznaka za peso zamenljiva z dolarjem ($), so cene mnogokrat napisane kar v MN, kar pomeni moneda nacional (nacionalna enota). V Mehiki najdete kovance po 1, 2, 5 in 10 pesov. Vsi kovanci so srebrni in zlati, največji je tudi največ vreden. Poleg kovancev za peso obstajajo tudi manjši kovanci po 5, 10, 20 in 50 centavov. Od bankovcev najdete bankovce po 20, 50, 100, 200 in 500 pesov. Največji je redko viden, bankovcev po 10 pesov pa ne tiskajo več, čeprav je še vedno v uporabi.
Priporočljivo je ves čas nositi majhne kovance in bankovce za napitnine in manjše nakupe. V trgovinah, taxijih in na avtobusih pogosto nimajo drobiža za vračanje.
V turističnih predelih pogosto lahko plačujete tudi z ameriškimi dolarji. Najbolje je priti v državo z ameriškimi dolarji, saj drugih valut ne menjajo v vseh bankah. Sicer pa ni omejitev glede vnosa in iznosa domače valute. Največji banki sta Bancomer in Banamex. Bolje je, da menjate zgodaj zjutraj in dopoldan, saj v mnogih menjalnicah ne menjajo tujih valut po drugi uri.
Potovalne čeke v ameriških dolarjih lahko zamenjate v večih menjalnicah in bankah, pri čemer morate imeti pri sebi potni list ali kako drugo identifikacijsko listino. Najbolj pogosto sprejete kreditne kartice so MasterCard, VISA in zadnje čase tudi American Express. V večjih mestih najdete tudi bankomate, zaradi varnosti pa je bolje, če storitve tam opravljate podnevi, ko je v okolici več ljudi.
Napitnine sicer niso obvezne, a so zaželene. V restavracijah naj bi napitnina znašala od 10 do 15% vrednosti računa. Če plačate s kartico, napitnino pustite v škatli napitnin. Taksisti ne vzamejo napitnin, razen če so vam nudili kakšne dodatne usluge, kot je na primer nošenje prtljage. Nosači pa pričakujejo kakšen peso. Na splošno je tam normalno, da daste nekaj drobiža vsakemu, ki vam pomaga – na primer sobaricam, ljudem na bencinski črpalki,… Mnogi med njimi imajo minimalno plačo in živijo od napitnin. Otroci, ki vam pomagajo v supermarketih in tisti, ki parkirajo vaš avtomobil celo nimajo plače in je vaša napitnina njihov edini prihodek.
Barantanje je nekje v navadi drugje ne, večina trgovin pa ima fiksne cene.
Najboljše menjave so v bankah. Nekatere banke menjajo le ob določenih urah. Menjalnica je v vsakem kraju, banke so malo redkejše in ne delajo ob vikendih (menjaj malo več v petek). Na severu Mehike (npr. Monterey) je menjava za dolar boljša kot na jugu (Yucatanu).  Večinoma ni provizij. Bankomatov, ki omogočajo dvig z Visa, American Express... tudi ne primanjkuje (je pa kar velika provizija). Popuste na splošno precej ignorirajo. Pomemben je odločen nastop in lahko dobiš tudi popust za avtobus (50%). Vžge tudi slovenska študentska kartica. Barantati se da za vse, le avtobusi imajo fiksno ceno. Vstopnine so od 1$ (Hierve del agua - pri Mitli, Oaxaca) do 7,50$ (Uxmal, Chitchenitza). V nedeljo so vsi muzeji, piramide ... zastonj, zato se splača dražje obiske opraviti v nedeljo (npr. Chitchenitza 7,50 + nočni šov 5$; prihraniš 12-13$).

Prenočevanje
Hoteli: cenejši se gibljejo od 8-20$ za dva, odvisno ali je v sobi tuš ali ga ni, na jugu so sobe s klimo za 1-3$ dražje. Privat sobe: v manjših mestih (npr. San Cristobal) so lahko precej cenejše od poceni hotelov in pogosto so bolj čiste. Youth Hostli: spoznal sem samo enega v Oaxaci. Stal je 5$. Za tisto, kar dobiš ni ravno poceni, je pa super scena - veliko drugih ljudi, od katerih izveš skoraj vse, kar te zanima o Mehiki.

Prehranjevanje
Najcenejše restavracije so ob/na tržnici. Tam je ponavadi veliko lokalcev in je hrana vedno sveže pripravljena. Za fast food lahko štejemo poulične prodajalne pečenih piščancev, kjer lahko dobiš soliden obrok s pijačo za 1,50$. Normalna comida corrida (dnevno kosilo) stane 2-4$. Priporočam tacos - v palačinko (tortillo), sicer precej neokusno in neslano, zvit slasten nadev iz različnih vrst mesa, omak in zelenjave. Enchillada - večja 'palačinka', še sir in fižolova mezga. Huevos a mexicana - jajca z nartezanimi čiliji (ponavadi sploh ne pečejo), tortillami in fižolovo mezgo. Pokušina pouličnih tacosov se rada konča na wc-ju (poudarek na postanih). Vedno jej tam, kjer jedo ostali. Oni že vedo zakaj. Najbolj je treba biti previden na Yucatanu. Vodo je večinoma potrebno kupovati ustekleničeno, ponekod pa je dobra tudi iz pipe.

Kaj kupiti?

Nakupovanje v Mehki je posebno doživetje – nekateri uživajo v butikih ali zlatarnah, drugi na tržnicah z veliko izbiro sadja in zelenjave. Barantanje ni vedno zaželeno, v večini trgovin so cene fiksne.
V Mehiki je precej rokodelskih obrti. Vsaka regija ima svoje posebnosti in ceneje je kupovati v regiji, kjer je ta posebnost narejena. Večina prestolnic posameznih regij ima Casa de las Artesanias, kjer so razstavljeni in pripravljeni na prodajo mnogi tam izdelani izdelki. Veliko takšnih izdelkov najdete na področjih, kjer bivajo Indijanci, na primer v Oaxaci, Puebli, Chipasu,… Idealni kraji za nakup lokalnih izdelkov so tržnice. Tam so izdelki kvalitetni, prav tako kot v raznih trgovinah.
Lončarstvo ima v Mehiki dolgo zgodovino. Mnoge starodavne umetnine so še vedno v uporabi. Izdelava posode še vedno poteka po tradicionalnih načinih, večinoma brez kolesa. Posodo okrasijo preden jo žgejo. Zanimive so tudi svetleče keramične posode, ki niso le lepe, temveč tudi uporabne. V mnogih predelih delajo tudi drage lesene igrače.V nekaterih predelih se vam splača kupovati tudi tekstil, na primer odeje, oblačila, torbice iz blaga,…. Tudi vezenje ima že dolgo tradicijo v tej deželi. Lahko pa kupite tudi izdelke iz tenke pločevine. Dolgo tradicijo imajo tudi na primer srebrni izdelki. Po srebrnini slovi predvsem Taxco, na Yucatanu pa so specializirani za zlate in srebrne verižice in uhane.
V vasi Otomi v San Pablitu izdelujejo tudi temen papir po starodavni metodi. Iz papirja izdelujejo tudi razne figurice, največkrat zmaje ali pa kakšne maske ob različnih priložnostih. Zanimive so tudi različne košare, ki jih lahko delajo iz različnih materialov. Mehičani pa so znani tudi po svojih sladkarijah – cajeta iz Elaye, chongos iz Zamore, v Puebli izdelujejo camote, v Guadalajari pa cocada envinada. Vse te izdelke pa najdete v mestu Mexico v trgovini Dulceria de Celaya.
Od hrane lahko v Mehiki nakupite kakšne začimbe ali pa tequillo in mecal.

Varnost

Na osnovi političnih napetosti znotraj države obstaja za potnike rizik, da ste lahko nehote vpleteni v kakšen spor. To še posebej velja za mehiške zvezne države Chiapas, Campeche, Guerrero, Oaxaca, in Estado de Mexico. Delež kriminalističnih prekrškov, predvsem v mestih kot je Mexico City, je zelo visok. Izogibajte se mestnim četrtim predvsem ponoči in ne nosite s seboj gotovine, prav tako si kopijo svojih dokumentov shranite v hotelskem safe-u. Voženj z avtobusom izven mest se izogibajte. če ste slučajno žrtev roparskega napada, izročite svoje dragocenosti brez pregovarjanja in se raje odrecite junaškim podvigom.
Če vozite avtomobil, raje ne potujte ponoči, parkirajte na hotelskem parkirišču in ne puščajte dragocenosti na vidnem mestu v avtomobilu.
Priporočljivo je, da se skušate izogniti policiji v Mehiki, saj so redko v pomoč, oziroma znajo probleme še poslabšati. Izjemi sta zvezna prometna in turistična policija. Prvi vam pomagajo, če ostanete v kakšnem prometnem zamašku, slednji pa znajo nekaj angleščine in vam znajo dati primerne napotke. Uniforme policistov variirajo glede na predel, v katerem ste. V mestu Mexico so prometni policisti oblečeni v temno rjave barve in jih kličejo tamarindos. Pomožna policija nosi temno modre uniforme, delajo pa kot varnostniki v trgovinah ali kot pomočniki prometnim policistom. Tudi policisti v bankah in industriji nosijo modro uniformo. Izven mesta nadzoruje promet zvezna prometna policija, nekateri predeli pa imajo tudi turistično policijo, ki pomaga turistom v Mehiki. Če se torej znajdete v težavah, se raje kot na policiste obrnite na ambasado. Če pridete v stik s policisti, je pametno, da ostanete mirni, razložite, da ste turisti (tudi če vas ustavijo prometniki). Če to prometnikov ne impresionira in menijo, da bi morali plačati neko kazen, jim predlagajte, da bi plačali neuradne kazni, tako imenovane mordidas. Za te se lahko pogajate in so ponavadi precej nižje od uradnih. Če izgubite ali so vam ukradene kakšne stvari, jih je skoraj nesmiselno prijavljati policiji. Izgubljene potne liste in potovalne čeke prijavite na ambasadi oziroma na banki.
Če ženska potuje sama, je zelo verjetno, da bo prejela kup komplimentov, kar je običajno le besedna igra. Če pa vam to besedičenje preveč najeda, lahko posameznika prijazno naženete z besedami: »Dejeme en paz!«, kar pomeni pusti me na miru. Ženske naj bi se same izogibale samotnim plažam in nenaseljenim področjem, prav tako samotnim ulicam. Sončenje zgoraj brez ali celo popolnoma brez kopalk pa je nepriporočljivo.
Pri vožnji ali hoji po cesti morate paziti na kup nevarnosti. Paziti je treba tudi pri taksistih in ne vstopati v vsak taksi, saj prihaja do ropov tudi tam. Na letališčih vzemite taksi letališča, ki je rumen, na vratih pa ima simbol letališča. Če kličete taksi, prosite telefonskega operaterja za ime in tablico taksista.
V Mehiki ste lahko priča tudi kakim naravnim katastrofam. V primeru potresa ostanite mirni in se držite splošnih ukrepov ob potresu. Če imate to nesrčo, da se znajdete na karibski obali ob udaru hurikana in ne morete zapustiti področja, se zaprite v hotelsko sobo, zaprite okna in se odmaknite čimdlje od njih.

Zakaj potovati prav sem?

V Mehiki si lahko privoščite prav avanturistične počitnice – lahko se sprehodite skozi džunglo, plezate na vulkan ali pa obiščete arheološko mesto (kar 155 jih je odprtih za javnost). Lahko se odločite tudi za uživanje v naravi katerega izmed narodnih tropskih parkov ali pa za kopanje v toplem karibskem morju.
Mnogi obrazi Mehike vam omogočajo celo vrsto zunanjih aktivnosti. Privoščite si lahko mnoge vodne športe, na primer rafting, kajak in kanu, ali pa potapljanje, smučanje na vodi, vožnjo z vodnimi skuterji ali banami, jadranje, surfanje, … Na mnogih krajih okoli glavnega mesta lahko najamete konje na uro, mnogi vam nudijo tudi učenje jahanja. Privoščite si lahko na primer pohajanje, plezanje, ribolov ali partijo golfa.
Mehika je tako raznolika in ponuja toliko različnih možnosti, da je vaša najvčja težava odločiti se, kam se podati. Mehika preseneti vsakogar, ki prvič obišče to deželo, predvsem prijaznost ljudi, udobnost nastanitve in nizke cene. Njena magija je tudi v sproščenem in naravnem ritmu življenja, ki je idealen za počitnice. Naravna lepota in arhitekturne znamenitosti pa se kosajo, ali pa celo presegajo značilnosti najbolj obleganih in turistično obiskanih krajev sveta. 

Zdravje in preventiva

Ne potrebujete posebnih cepljenj, razen za potnike iz dežel, kjer razsaja rumena mrzlica. V nekaterih predelih Mehike obstaja malarija, predvsem na jugu, zato je priporočljiva oprema proti malariji. Priporočljivo je prinesti s seboj sredstva proti komarjem. Sicer pa je zelo redko, da bi turisti podlegli kakim boleznim zaradi pikov raznih insektov. Vseeno pa pazite na škorpijone, tarantele in capuline (črne vdove), zato vedno preglejte čevlje, preden jih obujete.
Priporočljivo je, da se zavarujete, saj je oskrba v državnih ustanovah ni najboljša, v privatnih pa je zelo draga.
Kadarkoli potujete v Mehiko, je priporočljivo s seboj vzeti nekaj osnovne medicinske opreme, predvsem razne obliže, povoje, gaze in pincete. Infekcije manjših ran lahko preprečite s kakšnimi antiseptičnimi sredstvi, ki jih vzamete s seboj.
Ker je sonce v Mehiki zelo močno, vzemite tudi vso potrebno zaščito – sončna očala, klobuk in sončne kreme. Če preživljate na soncu več časa, imejte pri roki steklenico ali dve ustekleničene vode. Vode iz pipe ne pijte, prav tako prosite za hladne pijače brez ledu, da ne bi prišlo do maščevanja Moctezume. Če ne želite kupovati ustekleničene vode, morate vodo iz pipe zavreti za 20 minut ali pa si pomagati s tabletami za razkuževanje vode. Te lahko kupite v večjih trgovinah. Pazite se neolupljenega sadja in zelenjave – ta živila dobro operite. Tudi surova riba, sestavina jedi ceviche, je lahko nevarna, saj nosi lahko razne bolezni, na primer kolero.
Pred resnimi boleznimi se lahko obvarujete s cepljenjem in pazljivo prehrano, pa tudi z izogibanjem insektom. Mnogo ljudi šokira onesnaženost v Mexicu in v kombinaciji z vročino lahko ta povzroča vrtoglavice in slabosti. Ljudje, ki imajo težave z dihalnimi organi, naj bi se zato pred odhodom o tem posvetovali s svojim zdravnikom.
Kdor potuje v bolj zakotne kraje Mehike naj bi se prepričal, če je cepljen proti hepatitisu A in B, tifusu, otroški paralizi in tetanusu.V Mehiki so tri vrste bolnic – ene so rezervirane za Mehičane, turisti pa imajo na voljo privatne bolnice ali pa se morajo zanesti na državne. V večjih centrih, kot so mesto Mexico, Monterry in Guadalajara, so državne bolnice dobro opremljene, v bolj odročnih predelih pa je zdravljenje v teh ustanovah vprašljivo. Od privatnih bolnic v večjih mestih lahko prav tako pričakujete več, kot v manjših mestih. Ena bolje opremljenih privatnih bolnic je ABC Hospital. Naslove bolj zanesljivih zdravnikov dobite na recepciji svojega hotela ali na ambasadi.V primeru nujne pomoči, vas oskrbi Rdeči križ. Če ste na bolj odročnem kraju, je hitreje, če vzamete kar taksi do najbližje bolnice. Če niste zavarovani, pojdite v urgentno sobo katerekoli javne bolnice.Glede zdravil je Mehika zelo tolerantna, tam lahko kupite tudi zdravila, ki so drugje prepovedana.
V mestu Mexico City je obremenitev s smogom velika, zato se ob preobčutljivosti še pred potovanjem obvezno posvetujte z zdravnikom. Podnebne tropske spremembe predstavljajo veliko obremenitev za organizem, zato se izogibajte večjim telesnim naporom, dokler se ne aklimatizirate. Oskrba v bolnišnicah in zasebnih klinikah je v glavnem zadovoljiva. Prav tako so na razpolago načeloma vsa zdravila. Ob težjih obolenjih bi se naj obrnili na zdravniško oskrbo v ZDA.
V glavnem je dovolj, če se držimo osnovnih higienskih ukrepov, kot je npr. pogosto umivanje rok. Voda iz pipe se naj nikoli ne bi pila. Sadje in zelenjavo temeljito očistite (uporabljajte dezinfekcijske tabletke). Uživanje surovih, na tleh rastočih rastlin, kot so npr. jagode ali redkvice, se odsvetuje. Uživanje jedil in prosto odprtih pijač v manjših restavracijah ali ob robovih mest, predstavlja za Evropejce prav tako določen rizik.
V manjših mestih bi se naj predvsem poleti zaradi nevarnosti kolere in tifusa odrekli uživanju raznih specialitet domačinov (npr. nekuhani morski sadeži). Zaradi višine je včasih potrebno tudi zdravilo za regulacijo krvnega pritiska.

Vizumi

Viza ni potrebna do 90 dni za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov, imetniki navadnih potnih listov vize ne potrebujejo kot turisti do 3 mesecev, z namenom poslovnega potovanja ali tranzita pa največ en mesec.

Elektrika

Napetost je 110 voltov, evropske naprave bodo potrebovale adaptorje, ker so vtičnice s tremi luknjami.
 


vprašanja in informacije

04 502-1800, 041 691851, info@odklop.com

o podjetju | oglaševanje | splošni pogoji | varstvo osebnih podatkov

Maldivi